»V kruhu je ena sama velika zapoved: živeti! Rad bi ga razdajal slehernemu, ki bi potrkal na moje duri. Z najostrejšim nožem bi ga odrezal, z divjo radostjo nad življenjem, katero bi daroval … in vsi bi stali okoli mize ter uživali kruh.« (E. Cevc, Preproste stvari, Ljubljana 1944)
Tomaž Blatnik podarja HappyKruh Jožetu Rovtarju, tajniku škofijske Karitas Ljubljana.
Do kruha je imel človek vedno kar najbolj spoštljiv odnos. Je simbol preživetja in vrednota sodobnosti. Omogočal mu je vsakdanjo prehrano in s svojim vonjem pri peki napolnjeval prostore ter napovedoval praznično vzdušje.
Kruh je postal najbolj neposredna oznaka za razmerje med lakoto in izobiljem. Pomanjkanje le-tega je pomenilo in še danes pomeni pomanjkanje hrane. Beli kruh je včasih predstavljal najboljšo jed, neke vrste sladico oz. praznično pogačo, ki je bila pogosto nadomestilo za potico. Danes pa imamo na voljo najrazličnejše izdelke, ki dopuščajo, da kruh ostaja doma po omarah. Izobilje, razvajenost, izbirčnost in ravnodušnost povzročajo, da kruh nemalokrat pristane v najbližjem smetnjaku, kar ljudem upravičeno vzbuja slabo vest.
Predstavnica škofijske Karitas sprejema HappyKruh, ki bo osrečil številne ljudi.
Temeljno poslanstvo HappyPeka je osrečevati ljudi. Zato se je odločil za projekt s Karitasom, s katerim pomaga brezdomcem in socialno ogroženim družinam.
So ljudje, ki so pomoči resnično potrebni in ki so koščka kruha resnično veseli. Težko si je predstavljati, da lahko z nečim tako osnovnim, nekomu polepšamo dan. V naši HappyTrgovini na Čopovi vsak dan pečemo sveže Happy pekovske izdelke, neprodane pa potem takoj naslednje jutro predamo Karitasu.
HappyPek dnevno osreči okoli 100 ljudi, ki živijo pod pragom revščine.
HappyPek dokazuje, da se z malce dobre volje lahko pomaga sočloveku, še posebno v težkih časih, ko je brezposelnost na vrhuncu. Tako je dober zgled vsem posameznikom in podjetjem saj osrečuje tiste, ki so sreče najbolj potrebni.
