Happy blog

Zgodovina kruha na Slovenskem

admin — Thu, 02 Feb 2012 07:59:35 +0000

V vsej zgodovini človeštva, od pradavnine naprej, je kruh pomenil srečo in blaginjo, pomanjkanja kruha pa bedo, revščino, vojno. Kruh je krojil usodo človeštva, zgodovino narodov, delil ljudi na revne in bogate, site in lačne, na gospodarje in podložnike. Pračlovek je nabiral zrnje divje pšenice. Da bi zaščitil setev pred pticami, je seme prekril s prstjo. To delo je upodobil na risbah v svojih jamskih prebivališčih. Za setev je izbral najlepše in najboljše zrnje in tako ustvarjal vse boljše in boljše vrste te zahtevne rastline. Morda še ne veste, da so Egipčani že 6000 let pred našim stoletjem v grobove svojih faraonov polagali zrnje žita in krasili stene grobnic s slikami o peki kruha. Poznali so že plug in srp. Srp je bil lesen, a je bil opremljen z rezilom iz nazobčanega kremena. Egipčani so poznali celo vzhajan kruh, saj so znali variti pivo iz ječmena in ob tem so pridobivali kvas. Kruh in pivo sta bila osnovna hrana egipčanskega kmeta. Z žitom so plačevali delavce, kupovali obleko, obutev; letna plača duhovnika je znašala 900 pšeničnih hlebcev, vojak pa je dobil 3 hlebčke kruha na dan.

Brez konca bi lahko naštevali vojne in bitke, ki jih je v človeški zgodovini vodila želja po bogatih žitnih poljih ali pa strah pred praznimi kaščami. Koliko hrepenenja, koliko trpljenja, koliko žlahtnosti, gorja in domačnosti, bede in blaginje, koliko vsega je v zgodovini človeka pomenil KRUH. Bil je svetost in merilo vsega dobrega: DOBER KOT KRUH. In kruh danes: kruh nam pomeni praznik, kruh ima za človeka ČAROBNO MOČ, kruh je zdravilo, merilo blaginje, predmet spoštovanja. Čar kruha se povezuje z globljo vsebino, z neko davnostjo, ki jo nosi v sebi. Kruh pomeni toliko kot življenje in preživetje. Ljudstvo zna to misel povedati z malo besedami: KRUH JE BOŽJI DAR.

Kruh ima pomembno vlogo tudi v ljudskem zdravilstvu. Prastaro zdravilo za rane je bilo namočeno pšenično zrnje, otrobi ali kruh v mleku, zavito v krpo. Tudi proti glavobolu in bolečinam v križu so pomagali topli kruhovi obkladki.

Svoje življenje je poljedelec od pradavnine naprej navezal na zemljo in njeno rast ter oboje povezal s čaščenjem sonca. Človek je vedno z ognjem, s kresovi, poskušal pomagati soncu in s hruščem in truščem pregnati zle duhove. Vrsto teh prastarih šeg je naš kmet ohranil skoraj do danes, v vsakokratni skrbi za pridelek od dne, ko pride zrnje v zemljo, do žetve in še naprej v mlin. Marsikateri zakon na Slovenskem je dobil svoje prve zametke prav ob srečanju v mlinu, na poti v mlin ali iz njega. Kmetje, ki so prinesli v mlin iz oddaljenih krajev, so počakali, da jim je mlinar zmlel prinešeno zrnje. Zlasti ob večerih so pogosto igrali karte, tudi kaj popili in se poveselili. Mlin je bil v preteklosti (poleg gostilne) edino mesto zabave našega podeželja. Seveda pa kmetje niso pripeljali v mlin vsega zrnja, ki so ga med letom pridelali, ampak le toliko, kot so ga tedensko porabili za peko krušnih hlebcev in pripravo drugih jedi.

KRUH NA SLOVENSKEM

Z odkrivanjem zgodovinskega spomina, povezanega s kruhom, vedno bolj ugotavljamo, da v preteklih stoletjih kruh sploh ni bil poglavitna ali glavna jed na Slovenskem in da ga v nekaterih območjih sploh niso poznali. Kljub temu pa je s kruhom v zadnjih stoletjih povezana vrsta oblik, načinov priprave ter predvsem njegova vloga v vsakdanjem življenju, šegah in navadah. Čeprav kruh ni bil vselej na mizi ob posameznih obrokih, je slovenski kmet vedno govoril o njem z vso spoštljivostjo.

Čeprav pisni viri omenjajo kruh na Slovenskem že v 13. stoletju, ga ne moremo šteti med najstarejše jedi. V preteklih stoletjih tudi ni bil razširjen kot živilo po vseh slovenskih pokrajinah. Marsikje ga sploh niso uživali vsak dan, kaj šele pri vseh obrokih. Kruh je bil ponekod neposredno povezan s stradanjem, npr. v Trenti, v posameznih delih Primorske ali v Suhi krajini na Dolenjskem. Prav zato je na teh območjih kruh pomenil posebno vrednoto, pogosto statusni simbol. Mlinarji iz doline zgornje Krke so bili na primer zelo iskani botri ali poročne priče, ker so h krstu, birmi ali na svatbo prinesli beli kruh.

V številnih krajih na Slovenskem so morali posamezna žita tudi kupovati, če so hoteli imeti vsaj občasno tudi kaj kruha. Tudi drugod (npr. v Trenti) so ga pekli le 3 – krat na leto. V nekaterih alpskih območjih je kruh nadomeščala polenta. Kruh na Slovenskem ni bil običajen del prehrane. Posebno vrednost je imel na Slovenskem beli kruh in razne pogače. Beli kruh je bil na Slovenskem vedno merilo in odsev višje ravni in neke blaginje. Prva pisna pričevanja o kruhu imamo že iz 13. stoletja. Nekvašen kruh pa naj bi ljudje tega dela sveta poznali vsaj 5 tisoč let.

Meščani so se oskrbovali s kruhom s podeželja. Vaščanke so doma pekle kruh in ga nosile po hišah in prodajale po tržnicah. Peka kruha kot domača obrt je bila značilna zlasti v slovenski Istri in Goriških Brdih. S peko so zadovoljevali potrebe prebivalcev obalnih mest vse do začetka 20. stoletja. Prodajalke kruha so imenovali krušarice, ponekod jajčarice, saj so poleg kruha prodajale tudi jajca in perutnino.

Ko se je v 19. stoletju povečalo prebivalstvo, je postala peka kruha pomemben vir dohodka. Obrt je bila najbolj osredotočena na območju Rižane, kjer so mlini mleli tudi sicer kakovostno moko. Sloves krušaric ni bil velik samo zaradi različnih in okusnih vrst, ampak tudi zaradi organizacije njihovega dela. Dejavnost se je tako razmahnila, da je bilo pogosto več krušaric kot peči. Posamezne mojstrice so si kruhe tudi označevale z znamenji ali pa s kovinskimi žigi.

Prodajale so jih tudi po hrvaškem delu Istre. V tem delu so na dan prodale okoli 1000 kilogramov kruha, ob praznikih pa še več. Ohlajen kruh so naložile v jerbase in jih raznosile po trgih. Nekatere krušarice so tovorile z osli. Tako so se do prvih let 20. stoletja vile karavane krušaric od istrskih vasi do Trsta. Na prodaj so nosile bige, kornete, hlebe, pince, ptičke in kite. V obdobju med obema svetovnima vojnama je ta domača obrt povsem prenehala.

Posebno poglavje predstavlja njegovo uživanje in vloga v prehranskih obrokih, kar se je tudi spreminjalo in je bilo povezano z uvajanjem posameznih žit. Z vrstami žita so povezane tudi posamezne vrste kruha, njihova priprava, sestava in oblike. Na Slovenskem smo v preteklosti poznali najrazličnejše vrste kruha. Najbolj dragocen in najmanjkrat na mizi je bil beli kruh. Priljubljena sta bila tudi rž in iz nje spečen rženi kruh. V navadi so bile tudi zmesi kruha. Mešali so ga s krompirjem, fižolom, koruzo, bučnimi in sončničnimi pečkami, mletimi smrekovimi storži, drevesnim lubjem (mokovnico), sadnimi ali grozdnimi tropinami, lanenimi in konopljinimi glavicami in podobnim… Ajda se uveljavi sorazmerno pozno, šele v 15.stoletju, koruza pa se prvič omenja v drugi polovici 16. stoletja….Kruh in navade, ki so se vrstile okrog njega, so na Slovenskem izredno bogate (pregovori, pesmi in legende). Dejstvo pa je, da jih v današnjem času slabo poznamo.

Že od pradavnine naprej je kruh pomenil srečo in blaginjo, pomanjkanja kruha pa bedo, revščino, vojno. Kruh je krojil usodo človeštva, zgodovino narodov, delil ljudi na revne in bogate, site in lačne, na gospodarje in podložnike.

Kruh je pomenil spoštovanje

Koliko hrepenenja, koliko trpljenja, koliko žlahtnosti, gorja in domačnosti, bede in blaginje, koliko vsega je v zgodovini človeka pomenil KRUH. Bil je svetost in merilo vsega dobrega: DOBER KOT KRUH. In kruh danes: kruh nam pomeni praznik, kruh ima za človeka ČAROBNO MOČ, kruh je zdravilo, merilo blaginje, predmet spoštovanja. Čar kruha se povezuje z globljo vsebino, z neko davnostjo, ki jo nosi v sebi. Kruh pomeni toliko kot življenje in preživetje.

Na Slovenskem smo v preteklosti poznali najrazličnejše vrste kruha. Najbolj dragocen in najmanjkrat na mizi je bil beli kruh. Priljubljena sta bila tudi rž in iz nje spečen rženi kruh. V navadi so bile tudi zmesi kruha. Mešali so ga s krompirjem, fižolom, koruzo, bučnimi in sončničnimi pečkami, mletimi smrekovimi storži, drevesnim lubjem, sadnimi ali grozdnimi tropinami, lanenimi in konopljinimi glavicami in podobnim. Ajda se uveljavi sorazmerno pozno, šele v 15.stoletju, koruza pa se prvič omenja v drugi polovici 16. stoletja… Kruh in navade, ki so se vrstile okrog njega, so na Slovenskem izredno bogate (pregovori, pesmi in legende). Dejstvo pa je, da jih v današnjem času slabo poznamo.

: HappyPekovi mlinski kamni, narejeni po domačem postopku

HappyPekova posebna ponudba

admin — Tue, 31 Jan 2012 12:33:40 +0000

HappyPek vas vedno razvaja, zato je tokrat pripravil 2 happy ponudbi, ki vas bosta razveseljevale prav vsak dan:

1. Ob nakupu poljubnega butičnega sendviča, vam nudimo Costello brez okusa po ceni 0,50€.

Akcija velja v HappyPeku na Čopovi, Njegoševi in Resljevi. Traja vsak dan, od 10h do 17h, kar pomeni, da bodo vaše malice sedaj še bolj happy:)

2. HappyParček: MINI PIZZA + COCA COLA za samo 2,60 €. Akcija traja vsak dan, od 8. ure dalje v HappyPeku na Čopovi.

Mini pizza je odličen prigrizek, narejen iz najboljšega pekovskega peciva, na katerega položimo izbrane sestavine. Oblikovali smo 3 okuse, pri katerih smo razvili pravo simfonijo okusov. Naši HappyPeki jih pečejo sproti v trgovinici, zato vas pričaka vedno sveža.

Mini pizza zelenjavna

Mini Pizza DOMAČA: nežno pekovsko pecivo iz kvašenega testa, sir, paradižnikova omaka, suha salama, bučke, paprika, origano.
Mini Pizza PRŠUT: nežno pekovsko pecivo iz kvašenega testa, pršut, paradižnikova omaka, sir, koruza, olive, origano.
Mini Pizza ZELENJAVNA: nežno pekovsko pecivo – POLNOZRNATO iz kvašenega testa, sir, paradižnikova omaka, paradižnik, paprika, origano.

Namesto Coca Cole, lahko pri HappyParčku izberete tudi Coca Cola ZERO ali Costello brez okusa.

Poleg Happy ponudbe pa skrivajo naše trgovinice še pravo kraljestvo pekovskih dobrot, ki jih dnevno pripravljajo pridne roke naših HappyPekov. Zatorej tudi, če se vaš želodček še ne oglaša, pa ob pogledu na našo vitrino že pošteno jamra

Večer stand up komedije z Jonasom in ostalimi….

admin — Mon, 23 Jan 2012 12:44:21 +0000

HappyHiša Maribor nadaljuje s svojimi stand up komedijami, in sicer že ta četrtek, 26.1. ob 20h. Tokrat bodo naši stoječi komedianti Jonas Ž., Dušan Tomič Dule, Mc Teshky in gost iz Velike Britanije Joe Rowntree.

Nasmejal nas bo Jonas Ž.

Nastopil bo tudi slovenski stand-up komik leta Dušan Tomič Dule, ki se je opogumil in prevedel svoj material v angleški jezik … Potem je ugotovil, da mu ni všeč in je napisal novega

Dušan Tomič Dule

Joe Rowntree je eden bolj energičnih komikov, talentiran igralec in šarmanten vodetlj televizijskih šovov. Trenutno uživa v turneji s svojim največjim vzornikom, doličnim komikom Stephenom K Amosem. Pred tem je ogreval za Rhoda Gilberta in nam vsem dobro znanega Scotta Capurra. Kot novinec na sceni je takoj pobral številne angleške nagrade in zmagal na skoraj vseh tekmovanjih, ki se jih je udeležil.

Trenutno je headliner ali MC v najboljših klubih širom UK kot so Jongleurs, Comedy Café, Comedy Store, Komedia, Banana Cabaret and The Stand. Ima že veliko izkušenj z nastopanjem po svetu, nastopal je v novo odprtem Comedy Storu v Dubaiu, V Švici, Španiji, Los Angelesu …

Njegova televizijska kariera se je začela s pisanjem materiala za Anne Robinson (the Weakest Link). Vodil je Brainiac Live, se pojavil v šovu Sky1, kjer je požel številne nagrade in pohvale kritikov.

Dušan Tomič Dule

Nastopil bo tudi slovenski stand-up komik leta, ki se je opogumil in prevedel svoj material v angleški jezik … Potem je ugotovil, da mu ni všeč in je napisal novega.

Ker naše ustaljene komike že dobro poznate, vam tokrat predstavljamo našega gostujočega komika iz tujine: Joe Rowntree je eden bolj energičnih komikov, talentiran igralec in šarmanten vodetlj televizijskih šovov. Trenutno uživa v turneji s svojim največjim vzornikom, doličnim komikom Stephenom K Amosem. Pred tem je ogreval za Rhoda Gilberta in nam vsem dobro znanega Scotta Capurra. Trenutno je headliner ali MC v najboljših klubih širom UK kot so Jongleurs, Comedy Café, Comedy Store, Komedia, Banana Cabaret and The Stand. Ima že veliko izkušenj z nastopanjem po svetu, nastopal je v novo odprtem Comedy Storu v Dubaiu, V Švici, Španiji, Los Angelesu …

Zabaval nas bo tudi gostujoči komedijant iz Velike Britanije Joe Rowntree

Glede na slavno zasedbo komedijantov vam lahko garantiramo, da bo HappyHiša v soboto pokala od smeha

Vstopnice so v predprodaji v HappyHiši MB po 5 €, na dan dogodka pa 7 €.

Se vidimoooo!

V HappyHišo prihaja srbski stand up komik Srđan Jovanović

admin — Thu, 29 Dec 2011 13:41:05 +0000

V četrtek 5.1.2012 ob 20. uri bomo v naši HappyHiši MB gostili najboljšega srbskega komika Srđana Jovanovića, ki nas bo z nepozabnim srbskim smislom za humor, z imitacijami, bizarnimi zgodbami, razmišljanji o odnosih med spoloma, politiki, medijih, aktualnih temah in še o čem nasmejal v celovečerni stand up komediji Skupinska terapija.

Vstopnice lahko kupite v HappyHiši MB. Cena v predprodaji samo 5 €, na dan dogodka pa 7 €. Ob nakupu vstopnice vam HappyPek podari prigrizek

Najboljši srbski stand up komik Srđan Jovanović.

Vabljeni na naval smeha v HappyHišo MB

Novoletno voščilo

admin — Thu, 29 Dec 2011 09:22:09 +0000

Staro leto se poslavlja in novo se pripravlja, zato HappyPeki želimo vsem vam:

- obilo sreče

- nasmeške na obraze

- zvrhan kup zdravja

- mnogo nežnih trenutkov z vašimi najdražjimi

- ljubezni na pretek

- harmonije in zadovoljstva

- polno mizo slastnih dobrot

- nizanje uspehov pri delu ali študiju

- zagotovljeno službo

- toplino in mir v domovih

- izpolnjene sanje

- veliko prostega časa

- druženja s prijatelji in zabave

- duševni mir

- svobodo in pravico na tem svetu

- brezskbnost in igrivost

Obdržite kar je bilo dobrega v letu 2011 in se znebite kar je bilo slabega. Stopajte po poti sreče, delite dobroto, razdajajte ljubezen in ne pozabite – skozi nasmešek je svet videti veliko lepši

Srečno 2012!

SREČNO IN ZDRAVO 2012!

Vaš HappyPek

HappyPek zbral 2.000 € za Rdeče noske

admin — Tue, 27 Dec 2011 15:01:10 +0000

HappyPeki smo s pomočjo Marka Potrča, Denisa Avdića in raperja Zlatka zbrali 2.000 EUR za društvo Rdeči noski. Celoten izkupiček od prodaje dobrodelnih piškotkov smo namenili Društvu Rdeči noski oziroma klovnom zdravnikom, ki še kako potrebujejo denarna sredstva za osrečevanje bolnih otrok po bolnišnicah. Tako se nam je želja uresničila in smo tik pred božičem predali ček v prave roke.

V petek, 23.12. dopoldne sta direktor Pekarne Blatnik dr. Robert Ferko in g. Tomaž Blatnik predala vsa zbrana sredstva od prodaje Happy Dobrote v prave roke – gospodu Gregorju Kamnikarju iz društva Rdeči noski.

Celoten izkupišek od Happy Dobrote smo namenili Društvu Rdeči noski

Dobrodelna akcija se je pričela že konec oktobra na Čopovi, kjer so se zbrali Marko Potrč, Denis Avdić in raper Zlatko, spekli piškotke in jih nato tudi prodajali mimoidočim po ulici. Te piškotke smo nato HappyPeki pekli po enakem receptu še ves mesec november in jih prodajal po HappyPek trgovinah in po izbranih TUŠ supermarketih. S skupnimi močmi smo tako s celotno dobrodelno akcijo uspeli zbrati 2.000 EUR.

Dobrodelna akcija se je zaključila v mesecu decembru, ki je zagotovo najbolj primeren mesec za obdarovanje otrok. Tako je HappyPek poskrbel, da bo božiček prinesel ogromno veselja in nasmehov v slovenske bolnišnice )

Praznično vzdušje pri HappyPeku

admin — Tue, 13 Dec 2011 16:14:09 +0000

Predpraznično veselje v središču Ljubljane in Maribora

Kakor hitro se bližajo božični prazniki, toliko bolj mamljivo diši po potici in kuhanem vinu. V naši pekarni se to praznično vzdušje še bolj čuti, saj se pri peki potice vonjave hitro razširijo in nas HappyPeke opominjajo na prihajajoči božič. Tudi za vas smo pripravili predpraznično popoldansko razvajanje, in sicer s posebno praznično ponudbo, ki vas bo razveseljevala v HappyPeku na Čopovi in v HappyHiši Maribor:

1.) Kuhano vino (0,2 dl) + kos potice = 2 €

2.) HappyKava + kos potice = 1,60 €

3.) Kuhano vino (0,2 dl) = 1,50 €

4.) Potica (kos) = 0,90 €

5.) Ob nakupu Happy Potice (500 g) dobite kuhano vino za 0,50 €.

HappyPek poskrbi, da bo vaš sprehod po razsvetljenem mestu še slajši

Gostilna Pr’ Kopač odprla pekarnico s HappyPek izdelki

admin — Tue, 29 Nov 2011 12:40:44 +0000

Gostilna Pr’ Kopač sedaj ne bo znana le po odličnih kulinaričnih dobrotah, ki jih pripravljajo njihovi kuharski mojstri, temveč tudi po pekarnici s HappyPek izdelki. V začetku novembra je pri njih zaživela Pekarna pr’ Kopač, ki je odprta vsak dan, od ponedeljka do sobote, od 7.00 do 15.00. Tu boste našli veliko HappyPekovih dobrot, ki jih že dobro poznate: Happy mlinski kamni, pekovsko pecivo, torte, kiši, mufffini, brownie-ji,…

Pekarna pr' Kopač razvaja s HappyPek izdelki

Gostilna Pr’ Kopač na Brezovici slovi po dolgoletni tradiciji domače gostilne in svoje goste dobesedno razvaja s preizkušnimi slovenskimi kulinaričimi dobrotami. Pred kratkim so se odločili, da bodo odlično gostinsko ponudbo razširili s pekovskimi izdelki.

Vrata, ki vodijo v svet HappyPekovih dobrot

Tako je v začetku novembra zaživela Pekarnica pr’ Kopač s HappyPek izdelki, ki bo razvajala domačine in mimoidoče z dnevno svežimi pekovskimi dobrotami.

HappyPek vas vabi v Pekarnico pr' Kopač

Se vidimo pr’ Kopaču

HappyPekova dobrodelna akcija – prispevamo lahko samo še do konca novembra

admin — Mon, 28 Nov 2011 10:16:08 +0000

Ravno tako, kot se november izteka, se izteka tudi naša dobrodelna akcija “Pečemo z zvezdniki”, kjer s prodajo piškotov zbiramo denar za društvo Rdeči noski. Samo še do zadnjega novembra imamo čas, da naberemo čim več denarja in tako poskrbimo, da bodo naši otroci v bolnišnicah bolj srečni in še bolj veseli. Dobrodelne piškotke HappyDobrota lahko še vedno kupite v vseh HappyPek trgovinah in po največjih TUŠ supermarketih. Predlagam, da gremo vsi skupaj hitro v akcijo – navsezadnje se bliža tisti čas v letu, ko imamo še posebno veliko srce in se spomnimo na vse tiste, ki ne morejo tako uživati v praznikih in veselem decembru, kot mi.

Happy Dobrota - piškotki, ki bodo narisali nasmehe na obraze otrok po bolnišnicah

V dobrodelni akciji so nas podprli zvezdniki Marko Potrč, Denis Avdić in Zlatko ter Tuš s svojimi supermarketi, zahvalili pa bi se radi tudi spletnim portalom Mojvideo.com, Napovednik.com, Ringaraja.net, Med.over.net, Bambino.si in Dnevnik.si za vso podporo v želji, da prodamo čim več paketkov piškotov. Hvala vsem!

“Kar naredimo dobrega za druge, naredimo tudi zase in za cel svet!”

Martinovo – veseli praznik

admin — Thu, 10 Nov 2011 10:50:32 +0000

Martinovo je neke vrste jesenski pust, ki pomeni ostanek nekdanjega jesenskega žetvenega slavja. Je zahvalni jesenski praznik in pastirsko slavje. Svetega Martina častimo predvsem zato, ker ga imamo za dobrosrčnega svetnika. Razširjena je legenda, da se je Martin, ko je izvedel, da so ga izvolili za škofa, skril med gosi. Iskali so ga in gosi so ga izdale s svojim gaganjem. Zato se za martinovo znajde na mizi pečena goska.

Martinovo so po Sloveniji praznuje čedalje v večji meri, še posebno slovesno pa je v tem času v vinorodnih pokrajinah. Praznovali ga bomo tudi mi, in sicer prihajajoči vikend v HappyHiši Maribor, kjer smo pripravili pestro martinovanje s skupino Export B.

Kot zanimivost pa lahko še povem, da so se včasih prav pastirji razveselili praznika ob Sv. Martinu, namreč njihove dolžnosti so se tega dne končale, zato so se sedaj smeli ženiti.

“Počakaj me, Mina… do svet’ga Martina,

krav’ce popasem, potem te bom pa vzel!

Iz grozdja.... do mošta... in do vina

P.S.: Nekatere značilnosti martinovega smo povzeli po knjigi Dušice Kunaver z naslovom Čar kruha v slovenskem ljudskem izročilu.