Posts Tagged ‘HappyKruh’

Tuesday, April 13th, 2010

HappyKruh – vrača spoštovanje in vonj po spominih

“Kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja.”
“Za lenuha ni kruha.”
“Kdor rad kruh deli, se mu v rokah množi.”
“Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga.”

Ko je HappyPek vzel pod drobnogled Slovence in kruh, je bil presenečen. Ugotovil je, da je kruh za Slovence vedno prisoten, navaden, osnoven in predrag. Je le navadna stvar, o kateri ne razmišljamo preveč. Če se sprehodimo po trgovinah, najdemo na policah le industrijski kruh. Ljudje se pogosto pritožujejo, da kupujejo suh kruh, ki ni tako dober kot včasih. Pogosto ga mečejo stran in ga imajo za popolnoma samoumevnega. Našel je le razočaranje, krivdo in kruh brez pomena.

Najsrečnejši kruh

Najsrečnejši kruh

To ga je zelo zmotilo. Že iz preteklosti velja, da je dar kruha našim slovanskim prednikom pomenil ne le gostoljubje, ampak tudi zvestobo, vdanost in neločljivo prijateljstvo. To je stara navada, ki je ostala živa dolga stoletja. V preteklosti v naših krajih pšenični kruh ni bil ljudska hrana, saj je bila pšenica za kmeta preveč dragoceno žito.

HappyHlebcek s paradižnikom in zelišči

HappyHlebček s paradižnikom in zelišči

Kruh je slovenskemu kmetu pomenil praznik, zanj je imel čarobno moč. Bil je zdravilo, merilo blaginje in predmet spoštovanja. To je slovenska tradicija kruha in prav to je tisto, kar HappyPek želi ponuditi Slovencem. Starejšim generacijam želi ob koščku okusnega domačega kruha povrniti spomine na srečno otroštvo, mladim pa približati tradicionalne vrednote.

Vedno happy... HappyKruh:)

Vedno happy... HappyKruh:)

Kruh je imel v vseh praznikih obredno vlogo in osrednje mesto na mizi. Prav tako je spremljal življenje vsakega posameznika – kruh ob rojstvu, krstna pogača, lectov srček za dekle in dražgoški krajček za fanta, svatovska pogača za poroko, ter deljenje kruha (sosedom) ob smrti gospodarja.

Kruh jemo vsak dan: naj bo delovnik ali praznik, zjutraj, opoldne in zvečer,v  petek in svetek. V preteklosti smo do njega  imeli kar najbolj spoštljiv odnos. Priprava kruha je družini pomenila  poseben obred in magičnost. Vonj po sveže pečenem kruhu je vzbujal domačnost, toplino in dobrodošlico. Te prijetne občutke je HappyPek s svojimi HappyKruhi priklical nazaj – v sedanjost.

HappyMlinski kamen - večzrnati

HappyMlinski kamen - večzrnati

Friday, April 9th, 2010

HappyPekova polica v supermerketih

HappyPek bo po supermarketih postavil svoje Happy poličke in s tem razpršil srečo po Sloveniji. Na njih boste našli SAMO svež, ravnokar pečen kruh – ravno tistega, ki ga že dobro poznate iz Čopove 4. Prva že stoji, v Tušu Celje in je prav lepo sprejeta med vami.

Prva HappyPekova polica v Tuš Celje

Prva HappyPekova polica v Tušu Celje

Danes so trgovine natrpane z vsemi mogočimi izdelki, kar povzroča, da se v njih izgubljamo. Pogosto si napišemo »plonk« listek, da se držimo tirnic in ne kupujemo nepotrebnih stvari. Za en sam hlebček kruha je potrebno prepešačiti prav vso trgovino, medtem pa nas zaposlijo z raznimi akcijami. HappyPolica bo prav »štrlela« iz sivine in že s svojo podobo izražala svojo zgodbo in poslanstvo.

HappyPekove barve sredi supermarketa

HappyPekove barve sredi supermarketa

Lično, iz masivnega lesa narejeno stojalo ustvarja domač pridih s kančkom prestiža. Oranžna nit, ki je že ustvarjena v HappyTrgovinici na Čopovi in predstavljena v  širši javnosti, povezuje tako slikice, s katerimi je stojalo opremljeno, kot tudi embalažo.

Iz HappyPekarne bomo poslali v trgovino polpečen zamrznjen kruh, katerega potem osebje na licu mesta dopeče. Rezultat: še topel, omamno dišeč, svež in rahel, posrečen HappyKruhek :)

HappyHlebček s paradižnikom in zelišči

HappyHlebček s paradižnikom in zelišči

Pozabite na vse moteče faktorje današnjega življenja. Zberite svojo družino za mizo in uživajte te dragocene trenutke ob najbolj srečnem kruhu.

Friday, April 2nd, 2010

Velika noč pri HappyPeku

Velika noč ni samo krščanski praznik, ampak tudi vse bolj družinski praznik. Današnji tempo življenja ne dopušča veliko skupnih trenutkov, zato se v tem velikonočnem času lažje posvetimo drug drugemu … in HappyŽlahti :)

HappyPek se je na veliko noč pripravil v velikem slogu. Spekel je praznični kruh, pletenice, kolačke, menihe, ptičke, pleteno srce, ter velikonočni pogrinjek s pirhi, da bo miza res lepo praznično okrašena.

HappyPekova velikonočna miza

HappyPekova velikonočna miza

Kruh je imel v vseh praznikih osrednjo obredno vlogo, mnogo starejšo kot krščanstvo. Obilna pojedina s slavnostnim kruhom ob praznikih je prastara obveznost, ki zagotovi dobro letino in prinese srečo. Tega se držimo še danes. Naše praznične mize so obložene z dobrotami, katere ponavadi niso vsak dan na jedilniku.

Velikonočni kruh je ena od sestavin blagoslovljenih jedi in se imenuje žegen. Uživanje le-tega naj bi ljudem zagotovilo življenjske moči in zdravje. Za praznične priložnosti so vedno pekli le boljši kruh v obliki hlebcev in kolačev iz pšenične bele moke, maščobe, mleka in jajc. Ko je mehka bela moka prišla iz mlina v kaščo, jo je gospodinja majhen del shranila za največje praznike, preostalo pa so prodali, saj je bila najdražja. Čez leto so tako jedli le kruh iz »slabše« moke.

HappyKruh v glinenem pekaču

HappyKruh v glinenem pekaču

Naše babice in dedki pričajo o starih šegah in običajih, povezanih z veliko nočjo. Tako so po slovenski tradiciji najlepše pisanice dobili fantje od svojih deklet, saj je “pisanica rdeča – ljubezen goreča”. Ponekod še vedno raztresajo lupine žegnanih pirhov okoli hiše, ker naj bi varovale dom pred kačami. Nekateri delijo košček žegnanega kruha tudi s svojimi hišnimi ljubljenčki, spet drugi še vedno verujejo da je v blagoslovljenem velikonočnem kruhu skrita čarodejna moč: tisto dekle, ki prvo priteče z velikonočnim žegnom iz cerkve domov, najde ženina še v tistem letu. No punce…le pazite jutri, da vam ne spodrsne :)

Happy Pleteno srce

Happy Pleteno srce

Thursday, March 18th, 2010

HappyPek rad pomaga

»V kruhu je ena sama velika zapoved: živeti! Rad bi ga razdajal slehernemu, ki bi potrkal na moje duri. Z najostrejšim nožem bi ga odrezal, z divjo radostjo nad življenjem, katero bi daroval … in vsi bi stali okoli mize ter uživali kruh.« (E. Cevc, Preproste stvari, Ljubljana 1944)

Tomaž Blatnik podarja HappyKruh Jožetu Rovtarju, tajniku škofijske Karitas Ljubljana.

Tomaž Blatnik podarja HappyKruh Jožetu Rovtarju, tajniku škofijske Karitas Ljubljana.

Do kruha je imel človek vedno kar najbolj spoštljiv odnos. Je simbol preživetja in vrednota sodobnosti. Omogočal mu je vsakdanjo prehrano in s svojim vonjem pri peki napolnjeval prostore ter napovedoval praznično vzdušje.

Kruh je postal najbolj neposredna oznaka za razmerje med lakoto in izobiljem. Pomanjkanje le-tega je pomenilo in še danes pomeni pomanjkanje hrane. Beli kruh je včasih predstavljal najboljšo jed, neke vrste sladico oz. praznično pogačo, ki je bila pogosto nadomestilo za potico. Danes pa imamo na voljo najrazličnejše izdelke, ki dopuščajo, da kruh ostaja doma po omarah. Izobilje, razvajenost, izbirčnost in ravnodušnost povzročajo, da kruh nemalokrat pristane v najbližjem smetnjaku, kar ljudem upravičeno vzbuja slabo vest.

Predstavnica škofijske Karitas sprejema HappyKruh, ki bo osrečil številne ljudi.

Predstavnica škofijske Karitas sprejema HappyKruh, ki bo osrečil številne ljudi.

Temeljno poslanstvo HappyPeka je osrečevati ljudi. Zato se je odločil za projekt s Karitasom, s katerim pomaga brezdomcem in socialno ogroženim družinam.

So ljudje, ki so pomoči resnično potrebni in ki so koščka kruha resnično veseli. Težko si je predstavljati, da lahko z nečim tako osnovnim, nekomu polepšamo dan. V naši HappyTrgovini na Čopovi vsak dan pečemo sveže Happy pekovske izdelke, neprodane pa potem takoj naslednje jutro predamo Karitasu.

HappyPek dnevno osreči okoli 100 ljudi, ki živijo pod pragom revščine.

HappyPek dnevno osreči okoli 100 ljudi, ki živijo pod pragom revščine.

HappyPek dokazuje, da se z malce dobre volje lahko pomaga sočloveku, še posebno v težkih časih, ko je brezposelnost na vrhuncu. Tako je dober zgled vsem posameznikom in podjetjem saj osrečuje tiste, ki so sreče najbolj potrebni.